Obnova in nega gozda: Pot do zdravja in dobrega počutja
Mednarodni dan gozdov, ki ga praznujemo vsako leto 21.marca, letos poteka pod geslom: »Obnova in nega gozda: Pot do zdravja in dobrega počutja« in je posvečen obnovi ter negi gozdov – gozdnogojitvenima ukrepoma, ki sta ključnega pomena za prihodnost zdravih, odpornih in kakovostnih gozdov.
V času drugačnih razmer so mnogi odkrili veliko bogastvo naše Slovenije - gozdove. V času epidemije nam zagotavljajo prostor, kjer lahko najdemo mir, tišino, uživamo v lepotah narave, pobegnemo pred stresom vsakdanjega življenja in tako poskrbimo za svoje zdravje.
Lastnikom gozdov smo državljani lahko hvaležni, da z njimi ravnajo skrbno, in tako prispevajo k dobrobiti slovenskih gozdov in posledično nas - obiskovalcev!
OBNOVA GOZDOV V SLOVENIJI
V Sloveniji obnova gozdov poteka večinoma po naravni poti, saj velika večina drevesc, ki jih vidimo v pritalnem sloju gozda zraste iz semen tam prisotnih odraslih dreves. Kjer pa ta način obnove ni mogoč, gozdu pomagamo s sajenjem ustreznih drevesnih vrst oz. umetno obnovo.
Slika: Ob Muri se nekatere domače drevesne vrste ne pomlajujejo več, zato jih obnavljamo s sadnjo. (foto: Aleksander Marinšek)
Obnova gozda, bodisi s sadnjo sadik gozdnega drevja ali samodejno naravno obnovo pa je zgolj prva faza razvoja novega gozda. Z nadaljnim izvajanjem predpisanih negovalnih del v vseh razvojnih fazah gozda krepimo stabilnost in vrednost gozdov ter pospešujemo njihove pozitivne učinke, ki so pomembni za človeško družbo.
Gozdove, s katerimi gospodarimo danes, so osnovali in negovali naši starši in stari starši. Naša naloga je, da gozdove obnavljamo in negujemo tako, da bodo tudi naši potomci gospodarili z zdravimi, stabilnimi in donosnimi gozdovi. Poskrbimo, da v gozdu skrbno ravnamo tudi sami in spoštujemo Gozdni bonton!
Več dogodkov in gradiv najdete na uradni spletni strani Mednarodnega dneva gozdov 2021.
Mednarodni dan gozdov podpirajo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Zavod za gozdove Slovenije, Slovenski državni gozdovi d.o.o. in Gozdarski inštitut Slovenije s podporo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).
Zapisala: Boris Rantaša, Špela Planinšek
コメント