Gozdna šola z Jo Sayers
Kaj je gozdna šola in kako jo voditi? Večletne izkušnje je z nami delila Jo Sayers, certificirana učiteljica gozdne šole pri Mersey Forest iz Anglije, ki je marca letos obiskala tudi Gozd eksperimentov v okviru Erasmus+ projekta "Naravna učna okolja".
Od kod izvira koncept gozdne šole oz. kako se je sploh razvila?
Bistvo naše gozdne šole in njen koncept je povzet iz Skandinavije. Na Danskem so začeli z učenjem na prostem kot primerom dobre prakse, v katerem učenci dobijo nov pogled na učenje, imajo pa tudi možnost proste igre. Gozdne šole so se v Angliji prvič pojavile leta 1993, ko so danski koncept na otok prinesle inovativne učiteljice prek službene izmenjave. Aktivnosti so priredile podnebju primerno in kmalu zatem pripravile izobraževalni program za vodje gozdnih šol, ki je bil enakovreden drugim tečajem na šolskih posestih in gozdovih.
Kako v Angliji postaneš vodja gozdne šole?
Gozdni pedagogi se morajo udeležiti tečaja, ki ga vodijo lokalni in regionalni certificirani (licencirani) trenerji z nacionalno akreditacijo (Open College Network (OCN)). Tečaji obsegajo teden osnovnega izobraževanja, 3 dni praktičnega dela in 2 dni izobraževanja o prvi pomoči. V naslednjih 9 mesecih morajo opraviti še 6 vodenj v gozdni šoli, na eno od njih pridejo ocenjevalci oz. trenerji.
Kakšna je cena tečaja in kdo se ga lahko udeleži?
Cena je 1050 €. V ceni je vključeno izobraževanje o prvi pomoči na prostem. Če želiš pristopiti k izobraževanju za gozdnega pedagoga moraš biti učitelj, pomočnik učitelja ali pa moraš imeti dokaze o dolgotrajni vpetosti v pedagoško delo z otroki ali odraslimi.
Kdo obiskuje vašo gozdno šolo »Mersey Forest School«?
V gozdni šoli se ukvarjamo z mladimi od 3 let dalje in odraslimi. Jaz osebno vodim mladino (od vrtca do srednje šole), delam pa tudi z družinami. Šola je uporabna tudi za ljudi, ki se odvajajo od drog ali alkohola. Prav tako izvajamo učenje v naravi s skupinami otrok s posebnimi potrebami.
Koliko otrok je navadno v skupini?
Skupina običajno šteje 15 otrok, tako da je razmerje otrok in odraslih 5:1. Kadar gre za otroke s posebnimi potrebami, je razmerje višje, npr. 2:1. Skupine so mešane, tako po spolu kot po starosti in sposobnostih. Včasih pri oblikovanju skupin upoštevamo tudi posebne socialne okoliščine (razmere doma, čustvene travme, vedenjske vzorce). Težavnost nalog in aktivnosti prilagodimo sposobnostim skupine, a bolj kot na osvojitvi cilja je pri nas poudarek na sami poti.
Koliko dni na mesec je v rednem program šole posvečenih pouku v naravi oz. gozdu?
Program gozdne šole predvideva 6 do 12 obiskov na učenca. Ob manjšem številu obiskov ni vidnih učinkov. En obisk traja polovico šolskega dneva. Aktivnosti se izvajajo tekom šolskega pouka ali v času dejavnosti po pouku, načeloma enkrat tedensko.
Kakšen je odnos staršev do koncepta gozdne šole?
Starši naše aktivnosti večinoma podpirajo. Vsekakor jih pred začetkom seznanimo z dogodki v šoli, odgovorimo na vse njihove pomisleke in vprašanja, jih prosimo za soglasja ter se seznanimo z otrokovimi posebnostmi. Starše najbolj skrbijo osnovne neprilike, ki jih gozd pogosto nudi – mraz, vlaga in blato. Šola priskrbi tudi ustrezna oblačila, če jih otrok nima ali si jih ne more privoščiti.
Kaj pa storite s starši, ki otroka ne želijo vključiti v gozdno šolo?
Ponudimo jim možnost, da se otroci udeležijo vsaj začetnih aktivnosti v gozdni šoli – mogoče jim postane všeč. Če pa vztrajajo pri prvotni odločitvi, mora otrok ostati v skupini, ki je ostala v učilnici.
Katerih veščin se otroci naučijo v gozdni šoli?
Aktivnosti učenja na prostem spodbujajo: govor, pogovor, socialne veščine in sodelovanje znotraj skupine, kreativno sodelovanje pri igrah, pa tudi zavedanje nevarnosti (npr. kurjenje ognja, delo ob in v vodi). Spodbujamo izboljševanje finih in grobih motoričnih sposobnosti preko vozlanja, plezanja po drevesih, tudi sadnje dreves … Z aktivnostmi na prostem otrokom predstavljamo široko zavedanje o naravnem okolju, spodbujamo jih k empatiji do sočloveka in okolja ter pomembnosti sodelovanja z vrstniki.
Koliko let morajo dopolniti otroci, da jih lahko seznanimo s kurjenjem ognja in uporabe noža?
V naši šoli jih že od 3. leta dalje seznanjamo z uporabo noža, vendar učenje poteka s pomočjo učitelja, ki nož in otrokovo roko pravilno vodi. Ogenj se skupini predstavi že na tretjem srečanju, vendar le, če učitelj oceni, da je skupina zmožna slediti pravilom kurjenja na prostem.
Kateri so najpogostejši pomisleki ali organizacijski zapleti s katerimi se kot šola na prostem soočate?
Močno vetrovno vreme lahko 1-2x letno prepreči izvedbo pouka zaradi možnosti padanja vej z dreves. Ker pa imajo na posesti tudi zdrave, mlade sestoje in jase, kjer te nevarnosti ni, se tudi v vetru včasih odpravimo ven.
Druga težava je pomanjkanje primernega kadra, ki pa ga rešujemo tako, da v skupini pomagajo tudi priučeni starši otrok. Včasih si tudi gozdne šole med seboj izmenjamo študente, ki opravljajo prakso – s tem izmenjamo praktična znanja in rešujemo kadrovske primanjkljaje. Občasno se skupini pridružijo lokalni strokovnjaki (gozdarji, upravljavci prostora itd.), ki k aktivnostim doprinesejo širši pogled na gozd.
Kako je z varnostjo oz. zavarovanjem v okviru šol na prostem?
Učenci so zavarovani redno preko šolskih zavarovanj. Sodelavci pa so zavarovani preko posebne police za izvajalce pouka na prostem. Nesreč v zadnjih 10 letih ni bilo veliko, sta se pa izvedli dve preiskavi o odgovornosti gozdni šole zaradi ožganine ob kurjenju ognja in poškodbe zaradi padca veje.
V Sloveniji imamo dolgo tradicijo delovanja taborniških in skavtskih organizacij. Več kot 20% Slovencev se je tekom svoje mladosti seznanilo z njimi. Se vam zdijo njihove aktivnosti primerljive z gozdno šolo in veščinami, ki jih gozdna šola propagira?
Nekatere aktivnosti so zelo podobne tistim, ki jih izvajajo skavti. Se pa v gozdnih šolah v večji meri spodbuja ustvarjalnost in učenje z lastnim poskušanjem. Pomembna je pot, ne cilj ali izdelek.
Nastanek gozdne šole “Mersey Forest School” sega v leto 1990, ko je bilo 12 območij v Angliji izbranih za izvedbo obsežnih pogozdovanj izkrčenih gozdov. Gozd Mersey blizu Liverpoola je bil največji izmed izbranih. Od tedaj je bilo tam posajenih 9 milijonov dreves – po 5 drevesc za vsakega prebivalca v tem območju. Projekt uspešno živi z veliko podporo (načelno in finančno) s strani lokalne uprave, množice zasebnih investitorjev, donacij in EU sredstev.
Če te zanima več:
Austin, C., Knowles, Z.R., Sayers, J., Boddy, L.M. Forest Schools as a physical activity intervention for children. Heseltine Institute- Beyond Greenspace Conference. 2015 [poster].
Austin, C., Knowles, Z.R., Richards, K., Sayers, J., McCree, M., and Ridgers, N.D. (2016). ‘Play and Learning Outdoors: Engaging with the Natural World using Forest School in the UK’. In T.Skelton, K.Nairn, K & Kraftl, P. ed. Geographies of Children and Young People. Space, Landscape, and Environment 3 Springer pp 1-22.
Ridgers, N.D., Sayers J. Natural Play in the Forest: Forest School evaluation (Children) Report 1 of 2. A report produced for Natural England in May 2010. http://www.merseyforest.org.uk/files/documents/1201/Natural%20Play%20children%20report.pdf 2010a
Ridgers, N. D., Sayers J. Natural Play in the Forest: Forest School evaluation (Families) Report 2 of 2. A report produced for Natural England in May 2010. http://www.merseyforest.org.uk/files/documents/1302/Natural%20Play%20families%20report.pdf 2010b
Ridgers, N.D., Knowles, Z.R. and Sayers, J. (2012) ‘Encouraging play in the natural environment: a child-focused case study of Forest School’, Children’s Geographies, 10(1), pp. 49–65.